V enem od ljubljanskih blokov se je pojavila potreba po več drugačnih kosih pohištva na specifičnioh točkah prostora.
Zanimiv element je omara, ki povzema širino zoba v zidu na hodniku- v spodnjem delu so to čevlji, v zgornjem delu odprte police za knjige, na sredini pa kompozicija 4 predalov, kjer ima vsak član družine svoj predal za hranjenje in pospravljanje drobnarij- in vsak je označen s svojo inicialko.
V dnevnem prostoru je bila potreba po zaprti tv omari, ker je člani družine zelo malo gledajo- je pa omarica na zastekljenem delu, ki ima ukrivljeno izbočen tloris. Omarica je zato dvignjerna od tal in čimbolj odprta- teer se niža proti terasi. Njena površina je preforirana, kot čipka, in zato dekorativen element prostora. Omarica se odpira tudi na stransko stran- proti jedilnici, kjer nastanejo odprtine za kuharske knjige in navzgor, za tv stolpom- za lončnice in časopise. Poseben premislek je zahtevala tudi njihova ljubezen do glasbe, saj so morali biti zvočniki umeščeni v omarici tako, da je zvok čim bolj čist- bolj kot tv, poslušajo glasbo in gojijo lončnice.
