V zgodovinsko zaščiteni Liznjekovi domačiji je Gorenjesavski muzej želel urediti novo prodajalno spominkov, nov, primerneje ogrevan prostor za delo, čajno kuhinjo in garderobo. v preostalem tlorisu je razstava starih elementov opreme.
Star les v tlaku je ostal nespremenjen. Tudi fasado zaznamuje temen les z značilnimi dekorativnimi elementi v ograji. Nov les pa je svetel, smrekov: ta dvojnost starega (temnega, težkega) in svetlega, novega- je bila premisa a oblikovanje novega pohištva: novi elementi so oblikovani v beljeni smreki; s polnilli v temnem lesu in izrezu (namesto ročajev), povzetih iz ograje objekta: srce in deteljica. Elementi so dvignjeni od tal, na nogicah, ki spominjajo na pohištvo preteklih stoletij. Funkcionalno je prodajni modul oblikovan tako, da se bodisi odpira proti obiskovacem, navzven; ali pa navznoter proti uslužbencu (tiskalnik, hramba papirja, blagajna ipd).
Konstrukcija polic z okroglimi palicami se navdihuje v starih sklednikih.
Potrebno je bilo umestiti tudi nova drsna vrata, ki so oblikovana z vzorcem starih kasetnih vrat in se zadrsajo pred novo smrekovo steno..
Poseben premislek je bila stena na koncu prostora: morala je imeti lomljen tloris, da je bilo dovolj prostora v čajni kuhinji in da na drugi strani ni potekala pred oknom: nastane zanimiv element v prerezu- kot skrinja v spodnjem delu in razstavne police v zgornjem, z velikimi drsnimi vrati, ki skrijejo prehod. V zgornjem delu je bil v reliefu aplicirana vzorec, najden na stropniku hiše.
